1. |
Praznina
02:48
|
|
||
Utrujen od znakov,
navidezno bogastvo bode v oči,
umikam ji poglede,
iščoč črne luknje v temi.
Želim si puščave,
odprte planjave.
Morje prikazni utruja me,
vedno bolj se lepi name,
nebo zapira se nad nami,
kolonizirali so praznino.
Praznina osvobaja me,
v niču vidim vse.
Ko začutim to kar ni,
v niču vidim vse.
|
||||
2. |
Žival, ne človek
02:23
|
|
||
Pokrit sem z luskami, koža je dlaka,
čutim tisto, kar vidim, brigajo me misli,
nohti in kremplji so isto, važno da trgam svoj plen,
živim le kot celota, jaz sem ves živalski svet.
Žival, ne človek,
človek, sem žival!
|
||||
3. |
||||
Korakanje v daljavo, s pogledom v cesto.
Hitreje kot tečem, bolj samo stojim,
pospešujem vrtljaje, premika ne naredim.
Večno vračanje istega
500 let nazaj.
Skačem iz kroga, večnost me ne zanima,
Nesmrtno enakost, puščam za sabo.
|
||||
4. |
|
|||
Naredili bi najlepšo deželo,
Vzorno, iskrivo, ravno prav opredeljeno,
V srcu pošteno, v glavi deljeno,
Roke marljive, skrbno izbrane.
Kako bi bilo, če bi Slovenija imela kolonije,
Kaj bi bilo, če bi Slovenci vodili živino.
Uvedli bi železno disciplino,
Red in mir, zlepa in zgrda.
|
||||
5. |
Skupaj
03:10
|
|
||
Skupaj, delovanje, skupaj, beda idej,
skupaj, ponovitev, skupaj, za nazaj,
skupaj, iluzija, skupaj, z napako,
skupaj, prešerno, skupaj, v cilj.
V istem prostoru, z istimi ljudmi,
trg ne izbira, tudi nam tega ne pusti.
Skupaj, podrejeni, skupaj, a narazen,
skupaj, pa upamo, skupaj, bomo izbrani,
skupaj, sužnji, skupaj, v prepričanju,
skupaj, odrinjeni, skupaj, za gradit.
In ko začutiš trenutke slave,
pozabi na to, da si še vedno,
izbral si svobodo, ki te le oža,
v oči ga gledaš, za hrbtom mu šteješ.
|
||||
6. |
Prag tolerance
02:47
|
|
||
Jutro, večer, noč in dan,
na voljo sem vedno bolj predan.
Podrejen mašini in ritmu,
Sem le še košček, neviden za oči.
Ko se mi na koncu zmrači,
vzdignem svoje zamrznejene pesti,
udarim tja, kjer najbolj boli,
začutim, da svet se še vrti.
Poiskal sem najbližje orodje,
izbral sem najkrajšo pot,
našel sem preprosto tarčo,
simbol zatiranja izginil je v noč.
Jutro, večer, noč in dan,
ves moj trud ni bil zaman,
čeprav bo smrt vzela moj dah,
občutek sreče ostaja enak.
|
||||
7. |
Druga narava
06:25
|
|
||
Erotika vsakdana
brezčasnost vezja,
privlačnost plastike,
guma ob telesu.
Vsakdanje besede,
rituali preživetja,
prekletstva juter,
neonske svetlobe.
|
Moonlee Records recommends:
If you like Praznina, you may also like: